Popoln vodič za gojenje kakija
Procesni vodič od izbire najtoplejše lege in sajenja prek reza in opraševanja do obiranja in shranjevanja kakija. Poudarek je na dolgi topli jeseni, dozorevanju plodov in zmernem gnojenju.
Kratek odgovor
Kaki sadimo spomladi, marca ali aprila, na najtoplejše in zavetno mesto. Potrebuje veliko sonca, globoka in odcedna tla ter dolgo toplo jesen, da plodovi dozorijo. Obiramo ga od oktobra do novembra, po potrebi že pred slano.
Ključne informacije
Kaki je toploljubno sadno drevo, ki cveti pozneje od jablan in zato redkeje nastrada od pozne spomladanske slane. Težava je na drugem koncu sezone: plodovi dozorevajo pozno in potrebujejo dolgo, toplo jesen. Podatke o rastlini, vključno s trpkostjo in razmerami, najdete na strani Kaki; ta vodič pa opisuje postopek od načrta in sajenja do obiranja.
| Kaj | Priporočilo |
|---|---|
| Lega | sonce, najtoplejša in zavetna lega |
| Tla | ilovnata ali humusna, globoka in odcedna |
| pH tal | 6,0–7,0 |
| Voda | srednje potrebe |
| Setev v zaprtem | februar–marec, 1 cm globoko, kalitev 30–60 dni pri 20 °C |
| Sajenje | marec–april |
| Razmik | 400 cm v vrsti, 400 cm med vrstami |
| Obiranje | oktober–november |
| Pričakovani pridelek | 5–30 kg na rastlino |
| Optimalna temperatura | 20–28 °C |
| Zimska odpornost | do okoli -15 °C |
| Višina | 3–6 m |
Kaki je manj zahteven od mnogih sadnih vrst, ker pozneje cveti in ga zato redkeje prizadene pozna slana. Kljub temu ga uvrščamo med zahtevnejše vrste, ker je pridelek odvisen od dolžine tople jeseni in od lege. V alpskih dolinah ni smiselna izbira, na Primorskem in v najtoplejših legah osrednje Slovenije pa ob zaščiti pred vetrom daje dober pridelek.
Načrtovanje in sajenje
Kaki ne prenaša zasenčenja in potrebuje najtoplejše mesto, ki ga imamo, po možnosti ob južni steni, kjer so tla globoka in se toplota zadržuje tudi jeseni. Mlado drevo je občutljivo na veter, ki lomi poganjke in pospeši izsuševanje, zato mu privoščimo zavetje. V višje ležečih in hladnejših krajih saditev odsvetujemo; raje izberite drugo sadno vrsto.
Tla naj bodo globoka, rodovitna in odcedna, s pH med 6,0 in 7,0. Kaki ima raje ilovnata in humusna tla, ne prenaša pa zastajanja vode, zato je na težkih tleh bolje dvigniti gredo ali izboljšati odtok. Sestava in pH tal sta podrobneje opisana v vodiču o tleh in pH, izboljšanje tal z organsko snovjo pa v vodiču o kompostu.
Kaki sadimo spomladi, marca ali aprila, ko mine nevarnost hujše zmrzali; to ustreza tudi koledarju za marec in koledarju za april. Jesensko sajenje odsvetujemo, ker se mlado drevo pred zimo ne more dovolj ukoreniniti. Sadike so najpogosteje cepljene na podlago, ki ji ustreza naše podnebje, zato jih kupimo v drevesnici.
Kaki zraste v veliko drevo, zato predvidite razmik 400 cm v vrsti in 400 cm med vrstami. Sadilno jamo pripravite veliko, korenine pa razporedite tako, da se ne zavijejo; po sajenju drevo zalijemo in tla zastremo, kot opisuje vodič o zastiranju. Za grobo oceno razpoložljivega prostora pomaga kalkulator razmika rastlin.
Rez in vzgoja oblike
Kaki oblikujemo previdno, ker se na močan rez odzove z bujno rastjo in pozno rodnostjo. V prvih letih po sajenju izberemo tri do štiri dobro razporejene veje in zgradimo odprto krošnjo; podrobna načela so v vodiču o rezu sadnega drevja. Rane se pri kakiju celijo počasi, zato večjih vej ne odstranjujemo brez potrebe.
Kaki cveti in rodi na mladih poganjkih, ki poženejo iz lanskega lesa. Zato vsako leto odstranimo le del najstarejših in najgostejših vej, sproti pa redčimo poganjke v notranjosti krošnje, da svetloba pride do plodov. Premočan zimski rez spodbudi bujni les in odloži rodnost.
Režemo v mirovanju, pozimi ali zgodaj spomladi, vendar ne ob hudi zmrzali in ne v času brstenja. Poleti po potrebi odstranimo le odvečne poganjke in poškodovane veje. Vso rez opravljamo z ostrim in razkuženim orodjem, saj so razcefrane rane vstop za bolezni.
Mlado drevo je občutljivo na mraz, zato mu v prvih letih zaščitimo koreninski vrat in deblo, v hladnejših krajih pa ga ovijemo. Kdor kaki vzgaja v loncu, velikost vzdržuje z zmerno rezjo in rastlino pozimi prenese na zaščiten prostor.
Opraševanje in nega
Pri kakiju se sorte razlikujejo tudi po tem, ali potrebujejo opraševanje. Mnoge sorte v naših razmerah rodijo brez opraševanja, nekatere pa dajo boljši in obilnejši pridelek, če v bližini raste druga sorta, ki cveti ob istem času. Kako izbrati opraševalno sorto in zakaj je to pomembno, razlaga vodič o opraševanju sadnega drevja.
Zalivanje je zmerno. Mlado drevo ob suši potrebuje redno vodo, da se korenine razvijejo; odrasli kaki po ukoreninjenju sušo prenese bolje, a dolgotrajna suša zmanjša pridelek in kakovost plodov. Zalivamo po tleh in ne po listju, najbolje zjutraj; splošna pravila so v vodiču o zalivanju.
Gnojimo zmerno. Spomladi vgradimo zrel kompost, jeseni pa ne gnojimo, da rastlina pravočasno zaključi rast. Preveč dušika pospeši rast, plodovi pa slabše dozorijo in se slabše shranjujejo; podrobnosti so v vodiču o gnojenju sadnega drevja.
V času cvetenja in oblikovanja plodov pomembno vlogo igrajo opraševalci, zato je vrtu koristno nameniti cvetoče rastline in zatočišča. Kako jih privabiti, opisuje vodič o opraševalcih in koristnih žuželkah. Jeseni in pozimi poskrbimo še za zaščito mladega drevesa pred mrazom in vetrom.
Reševanje težav
Najpogostejša vprašanja pri kakiju se nanašajo na trpkost in dozorevanje, ne na bolezni. Trpkost je lastnost sorte: nekatere sorte jemo šele povsem zrele in mehke, druge pa niso trpke že ob obiranju. Trpkost se z zorenjem zmanjšuje, zato trde plodove shranimo na hladnem in počakamo, da se zmehčajo.
Če drevo cveti, a ne rodi, so možni vzroki pomanjkanje opraševalne sorte, slabo vreme med cvetenjem ali napačen rez; koraki preverjanja so zbrani pri težavi sadje ne rodi. Kadar listi rumenijo, gre pogosto za neustrezna tla, zastajanje vode ali pomanjkanje hranil.
V vlažnih in toplih obdobjih se na listih lahko pojavi bela, mokasta prevleka pepelaste plesni. Pomagajo zračna krošnja, zalivanje po tleh in zmerno gnojenje brez presežka dušika. Občasno kakiju škodijo tudi listne uši in pršice, ki jih v domačem vrtu največkrat omejijo naravni sovražniki.
Kaki v naših razmerah velja za razmeroma zdravo sadno vrsto. Če je ukrep proti bolezni ali škodljivcu vseeno potreben, preverite v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR, katero sredstvo je dovoljeno in kdaj se sme uporabiti. Konkretnih pripravkov namenoma ne navajamo.
Obiranje in shranjevanje
Kaki obiramo od oktobra do novembra. Plodove pobiramo pred slano, tudi če so še trdi, ker zmrzali plodove uničijo; obiramo jih, ko so oranžni in trdi, in pustimo, da dozorijo na hladnem. Mehki plodovi so zreli in jih porabimo takoj. Obiranje načrtujte pred napovedano prvo slano, kar ustreza tudi koledarju za oktober in koledarju za november.
Pridelek je odvisen od starosti drevesa, lege in dolžine tople jeseni; pričakujemo lahko od 5 do 30 kg na rastlino. V hladni jeseni plodovi ostanejo trpki in jih je treba dozorevati v zaprtem prostoru. Za grobo oceno pridelka pomaga kalkulator pričakovanega pridelka.
Shranjevanje je pri kakiju pomembno, ker se trpkost zmanjšuje med zorenjem. Trde in zdrave plodove zložimo v en sloj na hladno in zračno mesto ter jih pregledujemo; mehke in poškodovane takoj izločimo. Podrobnosti so v vodiču o shranjevanju pridelka.
Presežek predelamo. Kaki je odličen svež, uporabimo pa ga tudi za marmelade, sokove in sušenje. Pri predelavi upoštevajte pravila o čistoči in varnosti iz vodiča o vlaganju in varnosti.
Povezane vsebine
Podatke o rastlini najdete na strani Kaki, sezonska opravila pa v koledarju.
Za poglobitev posameznih korakov priporočamo vodiče o rezu sadnega drevja, opraševanju sadnega drevja, gnojenju sadnega drevja in shranjevanju pridelka.
Pogosta vprašanja
Ali je kaki možen v celinski Sloveniji?
V toplih in zavetnih legah je, a je pridelek manj zanesljiv kot na Primorskem. Odločilna je dolžina tople jeseni, saj plodovi pozno dozorevajo.
Zakaj je kaki trpek?
Trpkost je odvisna od sorte. Nekatere sorte jemo šele povsem zrele in mehke, pri drugih pa trpkost izgine med zorenjem na hladnem.
Kdaj obiramo kaki?
Od oktobra do novembra, pred slano. Trde plodove dozorevamo na hladnem, mehke pa porabimo takoj.
Kdaj sadimo kaki?
Spomladi, marca ali aprila, po nevarnosti hujše zmrzali. Jesensko sajenje odsvetujemo, ker se mlado drevo pred zimo ne ukorenini dovolj.
Povezane rastline
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za sadjarstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Varstvo rastlin in register fitofarmacevtskih sredstev, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin