Kupusna bolha

Simptomi

• Drobne luknjice s premerom nekaj milimetrov po celem listu
• Listi so videti kot rešeto, pogosto ostanejo le glavne žile
• Drobni črni ali kovinsko bleščeči hrošči, ki ob dotiku skačejo
• Zastoj rasti in propad mladih rastlin
• Najhuje prihranjene sejanke in ravno presajene sadike

Vzroki in pogoji

• Odrasli hrošči, ki prezimijo v tleh in na rastlinskih ostankih
• Toplo in suho pomladno vreme, ki pospeši aktivnost in razmnoževanje
• Več generacij na leto na nezaščitenih gredicah
• Gosta setev križnic brez mreže in brez sence

Kako prepoznati

Kupusna bolha izgrize drobne luknjice premera nekaj milimetrov, ki so razpršene po listu, zato je list videti kot rešeto. Hroščke opazimo, ko se ob približevanju poženejo v skok; so drobni, črni ali kovinsko bleščeči. Od gosenic jih ločimo po tem, da na listih ni gosenic in da luknjice nastajajo hitro, brez belkastih oken. Polži puščajo sluzaste sledi in večje, nepravilne izgrize, medtem ko bolha dela enakomerne drobne luknjice.

Preprečevanje

• Mreža proti žuželkam takoj po setvi ali sajenju
• Kolobarjenje in menjava gredic za križnice
• Redno zalivanje, saj vlaga odvrača hrošče
• Odstranjevanje rastlinskih ostankov po obiranju
• Setev v senci ali pod pokrovom, kjer je manj suše

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Mlade rastline takoj po setvi ali sajenju pokrijemo z mrežo proti žuželkam
   Mreža mora biti dobro pritrjena, da hrošči ne morejo pod njo.
2. Preprečevanje: Križnic ne sadimo vsako leto na isto mesto in pazimo na kolobarjenje
   Zmanjša število prezimelih osebkov v tleh.
3. Mehanski ukrep: Gredico redno in obilno zalivamo, najbolje zjutraj
   Vlažna tla in vlažni listi zmanjšajo aktivnost bolhe.
4. Biološki ukrep: Spodbujamo ptice in plenilske žuželke, ki uravnavajo število hroščev
5. Sredstvo za varstvo rastlin: Ob hudem napadu preverimo dovoljena sredstva v uradnem registru
   Sredstva so v Sloveniji regulirana; dovoljena sredstva, odmerke in karenco preverimo v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR).

Kdaj je najbolj nevarna

Kupusna bolha je droben skakajoč hrošč, ki prezimuje v tleh in na rastlinskih ostankih. Prvi osebki se v Sloveniji aktivirajo zgodaj spomladi, že aprila, ko se tla segrejejo. Najbolj nevarna je v toplem in suhem vremenu, ko se hitro razmnožuje in lahko v nekaj dneh hudo poškoduje mlade rastline. V vlažnem in hladnejšem obdobju je veliko manj dejavna, zato so zgodnje setve pogosto manj prizadete. Na leto se razvije več generacij, zato se napad lahko ponovi vse do poznega poletja. V slovenskem podnebju je prvi naval najbolj kritičen, ker takrat na gredicah rastejo še majhne sejanke z nežnimi listi. Če bolha liste hudo obgrize že v prvih tednih, rastline izgube ne morejo nadoknaditi in pridelek rukole ali redkvice je močno zmanjšan.

Prepoznava

Značilna so drobna, enakomerno razporejena okrogla luknjice s premerom nekaj milimetrov, zaradi katerih je list videti kot rešeto. Pri močnem napadu ostanejo le glavne listne žile, rastlina pa zaostane v rasti ali propade. Hroščke opazimo, ko se ob približevanju poženejo v skok. Od gosenic jih ločimo po odsotnosti gosenic na listih, od polžev pa po tem, da ni sluzastih sledi in da so izgrizi drobni ter enakomerni.

Mehanski ukrepi in kolobarjenje

Najboljša zaščita je fizična pregrada: gredico po setvi ali sajenju pokrijemo z mrežo proti žuželkam in jo dobro pritrdimo ob tleh. Ker hrošči prezimijo v tleh, je pomembno kolobarjenje; križnic ne sadimo več let zapored na isto mesto, s čimer zmanjšamo število prezimelih osebkov. Redno in obilno zalivanje, najbolje zgodaj zjutraj, prav tako zmanjša aktivnost bolhe. Rukolo lahko posejemo kot vabo na rob gredice, da se hrošči zberejo na njej, namesto na glavnem posevku.

Dolgoročna zaščita

Pomembno vlogo imajo ptice in plenilske žuželke, ki uravnavajo število hroščev, zato je raznolik vrt z živimi mejami in cvetjem koristen. Rastlin ne sadimo pregosto in po obiranju sproti odstranimo ostanke, saj ti hroščem nudijo zavetje. Pregledujemo predvsem spodnjo stran listov in robove gredice, kjer se hrošči najraje zadržujejo, ter ukrepamo takoj, ko opazimo prve luknjice. Če je napad kljub temu hud, segnemo po sredstvih, ki so v Sloveniji zakonsko regulirana; dovoljena sredstva, odmerke in karenco preverimo v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR). Sredstva uporabimo le, kadar je to res potrebno, in nikoli med cvetenjem opraševalcev.