Kapusna muha

Simptomi

• Zastoj rasti mladih križnic kljub zalivanju
• Veneje in poleganje rastlin, najprej posameznih
• Izjedene, predrte korenine s črnimi ranami
• Belkaste ličinke ob koreninah in koreninskem vratu
• Slabo tvorjene glave in glavice, pri redkvici izjedene korenine

Vzroki in pogoji

• Odrasle muhe iz rodu Delia, ki odlagajo jajčeca ob steblo
• Jajčeca v razpokah tal tik ob koreninskem vratu
• Ličinke, ki se zavrtajo v korenine in jih izjedajo
• Zaporedna setev križnic na istem mestu
• Plevel iz družine križnic, ki muho privablja in hrani

Kako prepoznati

Prvi znak je pogosto zastoj v rasti, ki mu sledi veneje kljub zalivanju. Če rastlino previdno izkopljemo, vidimo predrte in izjedene korenine, v njih pa belkaste ličinke. Korenine so pogosto črne ali gnile, ker se na ranah naselijo glive in bakterije. Od koreninske gnilobe napad ločimo po prisotnosti ličink in po izjedenih ranah; pri pomanjkanju vode rastline sicer venejo, a so korenine cele, le suhe.

Preprečevanje

• Križnice sadimo v kolobarju in ne zaporedoma na isto mesto
• Tanko mrežo napnemo nad gredico že ob sajenju
• Okoli stebla tik ob tleh položimo ovratnike iz kartona ali filca
• Plevel iz družine križnic, na primer gorčico, redno odstranjujemo
• Rahljamo tla in odstranjujemo okužene rastline

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Gredico pokrijemo z mrežo in ob stebla položimo ovratnike
   Muha, ki ne pride do tal ob koreninskem vratu, ne more odložiti jajčec. Preverimo, da mreža ob robovih ne dvigne.
2. Preprečevanje: Uvedemo kolobarjenje in redno odstranjujemo plevel križnic
3. Mehanski ukrep: Izkopamo in odstranimo močno napadene rastline
   Odstranimo jih skupaj s koreninami in jih ne pustimo na gredici.
4. Biološki ukrep: Spodbujamo plenilske ose, krešiče in ptice
5. Sredstvo za varstvo rastlin: Ob močnem napadu preverimo dovoljena sredstva
   Sredstva so v Sloveniji regulirana; dovoljena sredstva, pogoje in karence preverimo v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevamo navodila na etiketi.

Zakaj so križnice ranljive

Kapusna muha je podobna hišni muhi, a nekoliko bolj vitka in temnejša. Njene ličinke so belkaste in brez nog; hranijo se predvsem s koreninami rastlin iz družine križnic, torej zelja, brokolija, cvetače, redkvice in rukole. Odrasle muhe letajo nizko nad tlemi in odlagajo jajčeca na steblo tik ob tleh ali v razpoke v tleh ob rastlini. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se zavrtajo v korenine in jih izjedajo.

Škoda je lahko velika že pri mladih rastlinah. Ko ličinke uničijo glavno korenino, rastlina izgubi oporo in se nagne ali poleže, listi pa začnejo veneti, čeprav je tla vlažna. Pozneje napadene rastline zaostajajo, slabo tvorijo glave ali glavice, pri redkvici pa so korenine izjedene in neuporabne.

Kako prepoznamo napad

Prvi znak je pogosto zastoj v rasti, ki mu sledi veneje kljub zalivanju. Če rastlino previdno izkopljemo, vidimo, da so korenine predrte in izjedene, v njih pa najdemo belkaste ličinke. Korenine so pogosto črne ali gnile, ker se na ranah naselijo glive in bakterije. Pri redkvici in rukoli se napad pokaže prej, ker je koreninski sistem plitvejši.

Kapusno muho zamenjujemo s koreninsko gnilobo ali s pomanjkanjem vode. Od gnilobe jo ločimo po prisotnosti ličink in po tem, da so rane na koreninah vidne in izjedene. Pri pomanjkanju vode rastline sicer venejo, korenine pa so cele, le suhe.

Preprečevanje je učinkovitejše od zatiranja

Najboljša zaščita je fizična ovira. Tanko mrežo napnemo nad gredico že ob sajenju in preverimo, da se ob robovih ne dvigne; muha, ki ne more do rastlin, ne more odlagati jajčec. Pri sajenju pomagajo tudi ovratniki iz kartona, filca ali podobnega materiala, položeni okoli stebla tik ob tleh, ki muho zadržijo stran od koreninskega vratu.

Pomembno je kolobarjenje: križnic ne sadimo vedno na isto mesto in gredico po možnosti menjavamo z drugimi družinami. Gostejšo setev, na primer rukole in redkvice, občasno posejemo kot vabo in jo nato odstranimo. Plevel iz družine križnic, na primer gorčico, redno odstranjujemo, saj lahko muho privablja in hrani. Rahljanje tal in odstranjevanje okuženih rastlin zmanjšata širjenje.

Naravni sovražniki, na primer plenilske ose, krešiči in ptice, so v vrtu dobrodošli, a napada sami po sebi ne ustavijo. Ob močnem napadu preverimo dovoljena sredstva. Uporaba sredstev je v Sloveniji regulirana; dovoljena sredstva, pogoje in karence preverimo v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevamo navodila na etiketi. Ker se muha hitro razvije in ima lahko več rodov na leto, je treba ukrepe izvajati pravočasno in dosledno.