Kaj sejemo in sadimo maja

Zakaj je maj prelomni mesec

Maj je mesec, ko vrt po dolgem čakanju dokončno dobi zagon, obenem pa mesec z največ tveganja. Spomladanski posevki že rastejo, hkrati je treba posaditi še glavnino poletnih kultur in pripraviti gredice za vroče dni. Odločilno vprašanje ni datum, ampak zadnja spomladanska slana. Na Primorskem mine že zgodaj, v osrednji Sloveniji običajno sredi maja, v alpskih dolinah in na višjih legah pa se lahko zavleče do konca meseca ali v junij.

Če sadike presadimo v premrzla tla, zastanejo v rasti, občutljive sorte pa pozneje cvetijo slabo in dajo manj plodov. Zato je bolje počakati nekaj dni in preveriti temperaturo tal, kot da bi hiteli zaradi koledarja. V hladnih nočeh po sajenju pomaga agrotekstil, ki rastline za nekaj stopinj zaščiti pred mrazom in vetrom.

Kaj sadimo po zadnji slani

Ko mine nevarnost slane in so tla ogreta, na prosto presadimo paradižnik, papriko in jajčevec. Ta trojica potrebuje toplo, sončno in od vetra zaščiteno lego. Kumare, bučke in buče so prav tako toploljubne, rade imajo zaščito pred vetrom in bogata tla. Bučke in buče obilno gnojimo z zrelim kompostom, ker naredijo veliko zeleno maso in nenehno rodijo.

Hkrati sadimo zelje, brokoli in cvetačo. Kapusnice sadimo dovolj zgodaj, da glave ali cvetovi dozorijo pred najhujšo poletno vročino. Pri sajenju sadik ne zakopavamo pregloboko, ker to zavira rast, in ne pozabimo na opore za paradižnik. Visoka greda je za plodovke priročna, ker se tla hitreje ogrejejo, voda pa odteka.

Kaj sejemo neposredno na prosto

Na prosto sejemo fižol, koruzo, solato in korenje. Fižol in koruza potrebujeta ogreta tla. Fižol v hladni in mokri zemlji gnije, zato setev raje odložimo, če je vreme deževno. Koruzo sejemo v vrste ali v skupine, ker se tako bolje opraši in daje polna zrna.

Solato sejemo za poletno rabo, v vročih dneh pa izbiramo sorte, ki manj hitro poženejo v cvet. Korenje, posejano maja, je namenjeno jesenskemu pridelku in shrambi. Ne sejmo ga na gredico, kjer je leto prej raslo korenje ali peteršilj, ker ga tam rade napadejo koreninske muhe in ogorčice. Za jesenski pridelek sejemo korenje tudi v vrstah, ki jih pozneje redčimo.

Prvo obiranje in vsakodnevna nega

Maja že pobiramo solato, redkvico, špinačo in blitvo, od konca meseca pa tudi prvi grah. Redkvico in solato pobiramo sproti, saj v toploti hitro olesenita ali poženeta v cvet. Med najpomembnejšimi opravili je redčenje korenja in pese. Če sadike pustimo pregoste, dobimo drobne in ukrivljene korenine, zato jih redčimo zgodaj, ko so še majhne.

Plevel odstranjujemo sproti, dokler je majhen, ker pozneje tekmuje za vodo in svetlobo. Maja se prebudijo polži, ki radi napadejo mlade sadike in solato. Pomagajo redni pregledi ob mraku, odstranjevanje skrivališč in ovire okoli gredic.

Zastiranje, namakanje in voda

Proti koncu meseca, ko toplota narašča, začnemo s pripravo na sušno obdobje. Gredice zastremo z muljem, da zmanjšamo izhlapevanje in zavremo plevel. Nastavimo namakanje, kapljično ali z razpršilci, in zalivamo v jutranjih urah, da se rastline čez dan posušijo.

Zalivanje po listih v večernih urah spodbuja bolezni, zlasti pri plodovkah. Tudi rahljanje tal med vrstami pomaga, da voda prodre do korenin. Kdor maja poskrbi za senco, vodo in rahel zgornji sloj zemlje, bo julija obiral polne grede.