Kaj sejemo in sadimo julija

Julij je preizkus za zalivanje

Julija se pokaže, kako dobro je bil vrt pripravljen spomladi. Vročina in močno izhlapevanje ter obiranje glavnine plodovk se združijo v mesec, ko je voda pomembnejša od vsakega drugega opravila. Zalivamo zgodaj zjutraj, obilno in redkeje, da voda prodre do korenin. Površinsko škropljenje po malem naredi rastline s plitvimi koreninami, ki v suši prve omagajo.

Najbolj so na udaru plodovke. Paradižnik, kumare in bučke v vročini brez redne vlage odvržejo cvetove, plodovi razpokajo ali ostanejo drobni. Na Primorskem je suša najbolj izrazita, v osrednji Sloveniji jo omilijo nevihte, v alpskih dolinah pa so poletja krajša in bolj sveža. Ne glede na lego velja pravilo, da zastirka in senčenje občutljivih kultur zmanjšata porabo vode in napetost v rastlinah.

Kaj sejemo za jesen in shrambo

Julija sejemo solato v senci ali v višjih legah, kjer vročina ni tako huda. Korenje in peso sejemo za jesensko shrambo; to so zadnje setve, ki bodo do ohladitve razvile uporabno korenino. Proti koncu meseca sejemo špinačo in motovilec, ki jima poletna vročina ne ustreza in bosta bolje uspevala, ko se dnevi skrajšajo.

Setev v vroči zemlji je tvegana, zato jih po setvi senčimo in redno vlažimo. Če se setev posuši, jo ponovimo. Motovilec in špinača, posejana julija, dajeta pridelek v pozni jeseni, špinača pa lahko tudi prezimi in raste zgodaj spomladi naslednje leto.

Sajenje kapusnic za jesenski pridelek

Julija sadimo brokoli, cvetačo in ohrovt. Te kulture bodo dozorele v hladnejšem delu leta, ko so razmere zanje ugodnejše. Mlade sadike so občutljive na vročino in sušo, zato jih sadimo zvečer ali v oblačnem vremenu in jih nekaj dni zasenčimo. Brokoli in cvetača potrebujeta enakomerno vlago, sicer naredita drobne ali razpršene glave.

Ohrovt je med najbolj odpornimi kapusnicami in prenese tudi prve hladne noči. Na gredico, kjer so rasle kapusnice, jih ne sadimo zaporedoma, ker se v tleh ohranijo bolezni in škodljivci, ki napadajo isto družino. Rahljanje med vrstami in sprotno plevenje ohranjata gredico zdravo.

Obiranje in shranjevanje česna ter čebule

Julija pobiramo kumare, bučke, fižol in paradižnik, v začetku meseca pa tudi češnje, višnje, ribez in maline. Plodove pobiramo sproti in redno, ker rastlina s tem sprošča prostor za nove. Bučke in kumare obiramo mlade, paradižnik pa obiramo zrel, ko se plod obarva.

Česen in čebulo pobiramo, ko listje polegne in se začne sušiti. Rastline izpulimo in jih sušimo na zračnem ter suhem mestu, zaščitene pred dežjem, da gomolji in glave dozorijo in se skorja utrdi. Slabo posušen česen se v shrambi hitro kvari. Če je bilo poletje deževno, so gomolji bolj občutljivi, zato jih pregledujemo in poškodovane takoj odstranimo.

Plesen, zalistniki in priprava kozarcev

V vlažnem in toplem vremenu je julij čas, ko se pojavi plesen. Liste pregledujemo sproti, obolele odstranjujemo in poskrbimo za zračnost rastlin med vrstami. Pri paradižniku redno odstranjujemo zalistnike in spodnje liste, da se rastlina čez dan posuši. Muljenje ohranja vlago v tleh in zavira plevel, a mora biti dovolj oddaljeno od stebla, da ne zadržuje vlage ob rastlini.

Proti koncu meseca že pripravimo kozarce in posode za predelavo, ker sledi glavna sezona paradižnika in drugih plodovk. Kdor julija ne popusti pri zalivanju in pregledu, bo septembra obiral polne grede in imel polno shrambo.