Kamilica
Kamilica je nezahtevna enoletnica z drobnimi belimi cvetovi in rumenim središčem. Uspeva na soncu, na povprečno rodovitnih in prepustnih tleh. Gojimo jo zaradi cvetov za čaj in kopeli, na vrtu pa privablja koristne žuželke. Rada se zaseje sama, zato se pogosto vrne brez ponovne setve.
Kratek odgovor
Kamilica je enoletnica iz družine sosnovk, ki jo sejemo marca do maja ali jeseni. Uspeva na soncu in povprečnih tleh. Cvetove obiramo od maja do avgusta, ko so popolnoma odprti in suhi, ter jih sušimo v senci. Rada se zaseje sama in ni zahtevna.
Matricaria chamomilla
Zakaj gojiti kamilico
Kamilica je navadna enoletnica iz družine sosnovk, ki zraste od 30 do 60 cm. Cveti od maja do avgusta z drobnimi belimi cvetovi in izbočenim rumenim središčem. Gojimo jo predvsem zaradi cvetov za čaj in kopeli, mladi listi pa so uporabni tudi sveži v solatah. Je ena najbolj hvaležnih zelišč za začetnike, saj uspeva na povprečnih tleh, ne potrebuje veliko nege in se pogosto zaseje sama. Na vrtu privablja koristne žuželke, kot so čebele in drobne ose, zato jo sadimo tudi med zelenjadnice.
Setev in rastne razmere
Kamilico sejemo od marca do maja neposredno na prosto ali pozno poleti oziroma jeseni, da prezimijo mlade rastline in cvetijo naslednje leto. Seme je drobno, zato ga le rahlo potisnemo v tla, približno 0,5 cm globoko; kali v enem do dveh tednov pri okoli 18 °C. Najbolje uspeva na soncu, na povprečno rodovitnih, humusnih tleh s pH od 5,5 do 7,5. Voda naj bo zmerna, saj sušo prenaša bolje kot zastajanje. Razmik naj bo približno 20 cm v vrsti in 30 cm med vrstami, saj se rastline rade razrastejo. Ker se rada zaseje, se v naslednjih letih pogosto pojavi na istem mestu brez posebnega truda.
Obiranje in sušenje
Cvetove obiramo, ko so popolnoma odprti in suhi, najbolje v suhem jutru, ko rosa mine. Z obiranjem začnemo maja in nadaljujemo do avgusta, sproti, dokler rastlina tvori nove popke. Cvetove nabiramo z nožicami vred ali brez, odvisno od uporabe. Za čaj jih sušimo v senci, na zračnem in toplem mestu, razgrnjene v tankem sloju, da popolnoma osušijo in ne razvijejo plesni. Shranimo jih v papirnato vrečko ali steklen kozarec na suhem in temnem mestu. Sveže cvetove lahko porabimo tudi takoj, na primer za čaj ali kopel.
Nega, bolezni in škodljivci
Na vlažnih in gosto posejanih mestih se lahko pojavi pepelasta plesen, na koreninah pa gniloba ob stalni premočenosti. Zato poskrbimo za prepustna tla, zmerno zalivanje in dovolj prostora med rastlinami. Mlade rastline in cvetne popke občasno napadejo listne uši, na suhih in vročih legah pa tripsi. Pomaga redčenje, zalivanje po tleh in odstranjevanje okuženih delov; dovoljena sredstva preverimo v uradnem registru. Kamilica je enoletnica, zato jo vsako leto sejemo znova ali pustimo, da se zaseje sama.
Kaj saditi poleg
Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.
- Zelje — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Kamilica se pogosto sadi med kapusnice, kjer naj bi odvračala škodljivce in privabljala koristne žuželke. Učinek v gredici ni zanesljivo dokazan.
- Čebula — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. V izročilu velja za dobro spremljevalko čebule in česna. Raba je ljudska, zato je ne navajamo kot preverjeno zaščito.
Pogosta vprašanja
Kdaj sejemo kamilico?
Sejemo jo od marca do maja neposredno na prosto ali pozno poleti oziroma jeseni, da mlade rastline prezimijo in cvetijo naslednje leto. Seme je drobno, zato ga potisnemo le približno 0,5 cm globoko. Kali v enem do dveh tednov pri okoli 18 °C.
Kdaj obiramo cvetove kamilice?
Cvetove obiramo od maja do avgusta, ko so popolnoma odprti in suhi. Najbolje jih nabiramo v suhem jutru, ko rosa mine. Sproti obiranje spodbuja rastlino k tvorbi novih popkov, zato pridelek traja dlje.
Kako kamilico posušimo?
Cvetove razgrnemo v tankem sloju in jih sušimo v senci, na toplem in zračnem mestu. Ko so popolnoma suhi, jih shranimo v papirnato vrečko ali steklen kozarec na suhem in temnem mestu. Če jih pospravimo vlažne, se razvije plesen.
Bolezni, škodljivci in recepti
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za pridelavo zelenjadnic in zelišč, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Varstvo rastlin in dovoljena fitofarmacevtska sredstva, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin