Češnjeva muha

Simptomi

• Drobna vbodna luknjica na površini ploda
• Plodovi se mehčajo, lesketajo in začnejo gniti
• Belkasta ličinka v mesu prerezanega ploda
• Predčasno odpadanje plodov
• Temnejša pot v mesu okoli vboda

Vzroki in pogoji

• Muha Rhagoletis cerasi
• Bube, ki prezimijo v tleh pod krošnjo
• Odpadli plodovi, ki ostanejo na tleh ali drevesu
• Toplejše lege, kjer se muha pojavi zgodaj in sovpade z zorenjem

Kako prepoznati

Napad prepoznamo po drobni vbodni luknjici na plodu in po belkasti ličinki v mesu. Od poškodb ptic ga ločimo po tem, da je ob luknjici vidna tudi temnejša pot v mesu in da plod pogosto gnije od znotraj. Od dežja ali mehanskih poškodb ga loči prisotnost ličinke.

Preprečevanje

• Redno pobiranje in uničenje odpadlih ter črvivih plodov
• Spomladansko rahljanje tal pod krošnjo
• Rumene lepljive plošče za spremljanje pojava muh
• Pregledovanje plodov ob začetku zorenja

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Vzdržujemo higieno pod drevesom in v krošnji
   Vse odpadle in črvive plodove poberemo in uničimo, saj se v njih razvijejo ličinke, ki nato prezimijo v tleh.
2. Mehanski ukrep: Rahlamo tla pod krošnjo in obešamo rumene lepljive plošče
   Rahljanje prekine razvoj bub v tleh, plošče pa nam pokažejo, kdaj so muhe dejavne.
3. Biološki ukrep: Spodbujamo ptice in plenilske žuželke v sadovnjaku
4. Sredstvo za varstvo rastlin: Ob močnem napadu preverimo dovoljena sredstva
   Zatiranje je časovno zahtevno. Sredstva so regulirana in imajo karenco glede na obiranje; dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevajte navodila na etiketi.

Zakaj so češnje rade na udaru

Češnjeva muha je majhna muha s prozornimi, temno progastimi krilci. V toplejših legah Slovenije, kjer češnje dozorijo zgodaj, se pojavi prav v času zorenja in lahko uniči velik del pridelka. Samice odlagajo jajčeca pod kožo ploda, iz njih pa se razvijejo ličinke, ki jih poznamo kot črve. Napad je najpogostejši na zgodnjih in srednje poznih sortah, na višjih in hladnejših legah pa je tveganje manjše.

Kako prepoznamo napad

Prvi znak je drobna vbodna luknjica na površini ploda, okoli katere se koža pogosto rahlo obarva. Kasneje plodovi mehčajo, se lesketajo in začnejo gniti. Če plod prerežemo, v mesu najdemo belkasto ličinko. Napadeni plodovi predčasno odpadejo. Od poškodb ptic ali dežja napad ločimo po tem, da je pri češnjevi muhi poleg ličinke vidna tudi značilna luknjica in pogosto temnejša pot v mesu. Od poškodb zaradi prevoza ali obiranja pa ga loči prisotnost žive ličinke.

V Sloveniji ima češnjeva muha praviloma en rod na leto. Muhe se izležejo iz bub, ki prezimijo v tleh, in se pojavijo, ko se tla dovolj ogrejejo. V toplejših legah, na primer na Primorskem in v nekaterih dolinah Dolenjske, se to zgodi že konec maja ali v začetku junija, v hladnejših predelih pa nekoliko kasneje. Pojav se pogosto ujema z začetkom zorenja češenj, zato je spremljanje krošnje v tem času najpomembnejše.

Kaj pomaga na vrtu

Najpomembnejše je spremljanje. Rumene lepljive plošče, obešene v krošnjo, nam pokažejo, kdaj se muhe pojavijo, ne da bi morali rastline škropiti na slepo. Ko jih opazimo, plodove redno pregledujemo in vse črvive ter odpadle plodove poberemo in uničimo, saj se v njih razvijajo ličinke. Plodov ne puščamo na tleh, ker se iz njih ličinke spustijo v tla in tam prezimijo. Pomaga tudi rahljanje tal pod krošnjo, ki prekine razvoj bub. Ob tem spodbujamo naravne sovražnike, predvsem ptice in plenilske žuželke.

Kdaj bi posegli po sredstvih

Zatiranje s sredstvi je zahtevno, ker je treba zadeti pravi čas, ko so muhe dejavne, plodovi pa so že dovolj razviti. Na domačem vrtu je zato bolj smiselno vztrajati pri spremljanju in higieni. Sredstva so regulirana in imajo karenco glede na obiranje; dovoljena sredstva, odmerke in karence preverimo v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevamo navodila na etiketi. Če se zanje odločimo, jih uporabimo le ob močnem napadu in v skladu s predpisi.