Malinova marmelada

Sestavine

• 1 kg zrelih malin (svežih ali zamrznjenih)
• 500 g sladkorja (ali toliko, kot narekuje navodilo pektina)
• 1 paket pektina za marmelado v razmerju 2:1 (približno 25 g)
• 2 žlici limoninega soka
• pol čajne žličke masla (za manj pene)

Postopek

1. Kozarce najprej temeljito operemo in jih skupaj s pokrovčki steriliziramo: postavimo jih v pečico, segreto na 120 do 130 stopinj Celzija, za 20 minut. Steriliziramo tudi žlico in zajemalko.
2. Maline hitro operemo in pregledamo; plodove s plesnijo ali poškodbami odstranimo. Zamrznjene maline delno odtalimo.
3. Maline pretlačimo z leseno žlico ali jih rahlo zmiksamo, da dobimo grobo kašo.
4. Sadno kašo damo v široko in globoko posodo, dodamo limonin sok in pektin ter dobro premešamo.
5. Zmes segrejemo do vretja in ob stalnem mešanju počasi vsujemo sladkor, da se ne naredijo grudice.
6. Kuhamo 4 do 10 minut na močnem ognju in neprestano mešamo. Zrelost preverimo tako, da kapljico marmelade kanemo na hladno žličko; če se ne razleze, je dovolj kuhana. Sledimo tudi navodilu pektina.
7. Odstranimo peno in po želji vmešamo pol čajne žličke masla, da se pena zmanjša.
8. Marmelado še vročo nalijemo v tople sterilne kozarce do 1 do 2 cm pod rob, rob obrišemo s čisto krpo, takoj zapremo s pokrovčkom in rahlo obrnemo kozarce za približno 5 minut.
9. Kozarce ohladimo in preverimo vakuum: pokrovček se mora rahlo »potegniti« navzdol in pri pritisku se ne sme premakniti.

Kaj potrebujemo za varen izdelek

Marmelada ni le sadje in sladkor. Ker gre za izdelek, ki ga hranimo dlje časa, so odločilni sterilizacija kozarcev, vroče polnjenje in vakuumski pokrov. Pektin zagotovi, da se marmelada strdi kljub manj sladkorja, limonin sok pa poveča kislost in pomaga pri strjevanju. Brez pektina bi potrebovali bistveno več sladkorja.

Pektin in razmerje s sladkorjem

Pektin v prahu ima na embalaži zapisano razmerje, najpogosteje 2:1 ali 3:1. Pri razmerju 2:1 na kilogram sadja pridemo s približno pol kilograma sladkorja, pri 3:1 pa s približno tretjino. Navodil proizvajalca ne spreminjamo, saj se sicer marmelada ne strdi ali, nasprotno, postane trda. Maline imajo malo lastnega pektina, zato brez dodanega pektina uspeha skoraj ni mogoče pričakovati.

Kakovost sadja je odločilna

Če malin ne moremo porabiti takoj po obiranju, jih do predelave hranimo v hladilniku in porabimo v enem do dveh dneh. Zamrznjene maline so enako dobre, le delno jih odtalimo, da se sadje med kuhanjem ne razkuha preveč. Plodov z znaki plesni v lonec nikoli ne dodamo, saj je plesen nevarna tudi, ko jo preskuhamo. Slajše maline potrebujejo malo manj sladkorja, bolj kisle pa več, a razmerja pektina ne spreminjamo.

Pogoste napake

Najpogostejša napaka je premalo kuhana marmelada, ki se po ohlajanju ne strdi. Druga je polnjenje v mrzle kozarce, pri katerem se vakuum ne vzpostavi. Marmelada se rada prevre, zato posoda ne sme biti več kot do polovice polna in jo med kuhanjem ves čas mešamo. Če se po nekaj tednih na površini pojavi plesen ali se pokrovček izboči, celoten izdelek zavržemo.

Testiranje in shranjevanje

Najbolj zanesljiv preizkus je kapljica marmelade na hladni žlički. Če se kapljica strdi in ne steče, je marmelada dovolj kuhana. Vroče polnjenje je pomembno, ker vroča marmelada ob ohlajanju ustvari vakuum in pokrovček tesno prime. Kozarce po ohlajanju pregledamo, nato jih shranimo v temnem in hladnem prostoru. Odprt kozarec hranimo v hladilniku.