Zakaj krompir ne naredi gomoljev

Zakaj krompir ne naredi gomoljev

Krompir, ki požene veliko, zdravo listje, gomoljev pa ne naredi, je pogost problem, zlasti v poletjih z velikimi temperaturnimi nihanji. Rastlina je videti močna, a pod zemljo ostane le nekaj drobnih gomoljev ali nič. Krompir namreč najprej zgradi listje, ki s fotosintezo prideluje sladkorje; te nato po cvetenju preloži v gomolje. Če se ta prehod ne zgodi, pridelek izostane.

Ključno je vedeti, kdaj krompir nastavlja gomolje. To obdobje nastopi okoli začetka cvetenja in traja nekaj tednov. Takrat sta rastlina in tla najbolj občutljiva: previsoke temperature, pomanjkanje vode ali presežek dušika lahko nastavljanje gomoljev povsem ustavijo.

Preveč dušika in prebujno listje

Presežek dušika je najpogostejši razlog za bujno listje brez gomoljev. Svež hlevski gnoj, močna dušična gnojila ali pretirano gnojenje spodbujajo rast stebel in listov; rastlina porabi vso energijo za zelenje in odmika nastavljanje gomoljev. Tak krompir pogosto pozno cveti, listje pa ostane temno zeleno in visoko.

Krompir potrebuje zmerno dušika, predvsem pa dovolj kalija, ki podpira nalaganje škroba v gomolje. Zato gnojimo uravnoteženo in se izogibamo svežemu gnoju ter velikim odmerkom dušika. Dobra predpriprava tal z zrelim kompostom je boljša kot naknadno »poganjanje« rastline.

Previsoke temperature tal in pomanjkanje vode

Krompir nastavlja gomolje v razmeroma ozkem temperaturnem oknu. Ko se tla segrejejo nad približno 25 °C, nastavljanje gomoljev zastane; rastlina skoraj vso energijo usmeri v listje in korenine. Zato v vročih poletjih gomoljev pogosto ni, čeprav je listje bujno. Najbolj so ogrožene gredice brez zastirke, kjer se tla čez dan močno segrejejo.

Prav tako je kritična voda. Če krompir v obdobju cvetenja in debeljenja trpi sušo, nastavi malo gomoljev ali pa ti ostanejo drobni. Enako slabo je neenakomerno zalivanje: suši sledi obilna voda, gomolji se začnejo debeliti prepozno in pogosto razpokajo. Zalivamo torej enakomerno, po potrebi z zastirko, ki tla hkrati hladi. Osnove so opisane v vodiču za gojenje krompirja.

Gosta saditev, plitvo sajenje in zeleni gomolji

Pri gosti saditvi si rastline jemljejo svetlobo, vodo in hranila, zato nastavijo manj gomoljev, ti pa ostanejo drobni. Podobno se zgodi pri plitvem sajenju: gomolji se razvijejo blizu površine, kjer so izpostavljeni vročini in svetlobi. Na svetlobi zelenijo in postanejo neužitni, kar je ločena težava, opisana v prispevku o zelenem krompirju.

Zato velja ločiti tri različne težave: premalo gomoljev, drobne gomolje in zelene gomolje. Prvi dve sta posledica razmer med rastjo, tretja pa plitvega sajenja in izpostavljenosti svetlobi. Vsaka zahteva svoj ukrep, zato jih ne obravnavamo enako.

Kako ločiti vzroke med seboj

Vzroke ločimo po videzu rastline, razmerah v tleh in znakih na gomoljih.

Najprej pogledamo vreme v času cvetenja in temperaturo tal: vročina in suša močno zmanjšata nastavljanje gomoljev. Nato preverimo prehrano in gostoto. Če so gomolji na površini zeleni, je vzrok skoraj gotovo plitvo sajenje; če so razbrazdani, pa bolezen ali škodljivec.

Med boleznimi in škodljivci krompir najpogosteje prizadenejo krastavost krompirja, krompirjev rak, črna noga in fitoftorna gniloba, od škodljivcev pa strune in koloradski hrošč. Za dovoljena zaščitna sredstva se pozanimamo v uradnem registru (FITO-info / UVHVVR); prednost damo kolobarjenju, zdravemu semenu in odstranjevanju okuženih rastlin.

Kaj storiti

Najprej preverimo vremenske razmere v obdobju cvetenja in temperaturo tal. Če je bil krompir izpostavljen vročini in suši, gomoljev ne bomo več spodbudili, lahko pa z zastirko in zalivanjem omilimo posledice ter zaščitimo preostale gomolje. Če je listje pretirano bujno, prenehamo z dušičnim gnojenjem.

Kjer je bila saditev pregosta, rastlin ne presajamo, ampak si zapomnimo za naslednjo sezono; naknadno redčenje krompirju ne koristi. Preverimo tudi globino sajenja in po potrebi ogrnemo gomolje, da niso izpostavljeni svetlobi in zelenijo.

Za napad bolezni ali škodljivcev odstranimo obolele rastline in se o dovoljenih sredstvih pozanimamo v registru FITO-info / UVHVVR. Pri krompirju je posebej pomembno, da zaščito načrtujemo vnaprej, saj je ob razširjeni okužbi uspeh ukrepov majhen.

Preprečevanje

Največ naredimo že pred sajenjem. Semenski krompir predkalimo na svetlem, hladnem prostoru, da vznikne hitro in enakomerno, sadimo pa ga v ogreta tla, ko ni več nevarnosti pozebe. Sadimo na ustrezno globino in razdaljo, v rahla tla, bogata z organsko snovjo, a brez presežka dušika.

Med rastjo gredico zastremo, da se tla manj segrevajo in dlje zadržijo vlago, ter ob cvetenju in debeljenju zalivamo enakomerno. Upoštevamo kolobarjenje in krompirja ne sadimo več let zapored na isto mesto, kar zmanjša pritisk bolezni in strun. Tako krompir usmerimo v nalaganje škroba v gomolje namesto v rast listja.