Sadni rak (rakava rana)
Neonectria galligena
Kratek odgovor
Sadni rak je glivična bolezen, ki na vejah in deblih jablan in hrušk povzroči rane z dvignjenim, razkrajajočim se robom. Rana se vsako leto širi in lahko obkroži vejo. Pomagajo odstranitev obolelih vej v suhem vremenu, zaščita ran in zračna krošnja.
Simptomi
- Rane z dvignjenim, v plasteh razkrajajočim se robom
- Rana se širi in lahko obkroži vejo (»rakava rana«)
- Veje nad rano se sušijo in propadajo
- V vlažnem vremenu se na robu rane pojavijo blazinice spor
- Pri mladih drevesih rane upočasnijo rast in lahko povzročijo propad
Vzroki in pogoji
- Gliva Neonectria galligena
- Vlaga in padavine, ki prenašajo spore
- Poškodbe po rezi, toči, žuželkah ali mrazu
- Gosta krošnja, ki se dolgo suši
- Stare, nezaraščene rane
Kako prepoznati
Sadni rak prepoznamo po rani, ki ima izrazito dvignjen in koncentrično razkrajajoč se rob; tkivo v rani je temno in leseno. Od mehanskih poškodb in poškodb od mraza se razlikuje po tem, da se rana širi skozi več sezon in da se na njenem robu v vlažnem vremenu pojavijo blazinice spor.
Preprečevanje
- Rez in obrezovanje v suhem vremenu ter zaščita večjih ran
- Odstranitev obolelih vej, dokler so težave majhne
- Razkuževanje orodja med drevesi
- Zračna krošnja in izogibanje poškodbam debla
- Redno pregledovanje debla in ogrodnih vej
Ukrepi
Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.
- Mehanski ukrep: Obolele veje odrežemo pod rano, v zdravo tkivo
Odrezani material sežgemo ali odstranimo z odpadom; ne na kompost. - Preprečevanje: Orodje po vsakem drevesu razkužimo in rane zaščitimo
- Preprečevanje: Poskrbimo za zračnost krošnje in preprečujemo nove poškodbe
- Sredstvo za varstvo rastlin: Preverite dovoljena sredstva za varstvo sadnega drevja v uradnem registru
Sredstva so v Sloveniji regulirana. Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevajte navodila na etiketi.
Zakaj se rana širi v krogu
Gliva prodira v les na robu rane in vsako leto tvori nov prstan odmirajočega tkiva. Tako nastane značilen videz več koncentričnih plasti. Ko rana obkroži vejo, ta ne dobi več vode in hranil, zato se nad rano posuši. Prav zato je zgodnja odstranitev obolele veje najučinkovitejši ukrep.
Kdaj obrezujemo
Rez opravimo v suhem vremenu, ko je nevarnost okužbe manjša. Orodje med drevesi razkužimo, saj se gliva prenaša z ostrino, na kateri ostanejo ostanki tkiva. Večjih ran ne puščamo odprtih, ampak jih zaščitimo; s tem preprečimo vstop tako sadnega raka kot drugih gliv.
Kolobarjenje pri sadovnjaku
Pri sadnem drevju kolobarjenje pomeni predvsem skrb za zdravo mesto in preprečevanje ponovne okužbe z ostanki okuženega lesa. Če je drevo močno napadeno in ga odstranimo, na isto mesto ne posadimo takoj nove jablane ali hruške, ampak počakamo nekaj let in medtem poskrbimo, da na mestu ni ostankov okuženega lesa.
Pojavlja se na
Sorodne vsebine
- Fitoftorna gniloba korenin in koreninskega vratuPodoben problem na istih rastlinah
- Hrušev ožigPodoben problem na istih rastlinah
- Listna pegavostPodoben problem na istih rastlinah
- Modra plesen (skladiščna gniloba)Podoben problem na istih rastlinah
- Monilija (sadna gniloba)Podoben problem na istih rastlinah
- Pepelasta plesenPodoben problem na istih rastlinah
Viri
- Priporočila za varstvo sadnega drevja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Republika Slovenija